Istanbul kot mesto je že samo po sebi neke vrste muzej. Na vsakem koraku lahko spoznaš delček njegove zgodovine. Mene je sta začetku očarali prav mešanica in soobstoj starega in novega. Nemalokrat je ob staro stavbo prislonjena nova. Tudi v novejših soseskah se med novimi bloki še vedno najdejo stare lesene stavbe. Na žalost jih danes večina propada, nekaj pa jih je tudi obnovljenih.

Ne le zgodovinski muzeji in starejša umetnost, veliko je tudi galerij in dogodkov namenjenih moderni in sodobni umetnosti. Trenutno je sodobni umetnosti posvečen istanbulski bienale z naslovom Mom, am I barbrian? Kljub temu, da nisem ravno oboževalka sodobne umetnosti in je marsikdaj ne razumem (ja, priznam), mi je bil del bienala všeč. Razstava, ki je del bienala v SALTU na Beyoğlu, po mojem mnenju dobro prikaže dogajanje na istanbulskih ulicah: ulični prodajalci simitov, koruze, vode, školjk polnjenih z rižem (midye), očal….polno smeti, prodajalna, smeti…in na koncu seveda ne sme manjkati varnostnik. Vsi tisti, ki ste kdaj že bili v Turčiji se zagotovo strinjate, da sp ti prodajalci pač ”sestavni” del tipične turške ulice.
![]() |
Artamonoff: Fotografije bizantinskega Istanbula, 1930-1947 |
Izmed vseh muzejev in razstav so meni najljubše tiste posvečene zgodovini mesta. Izmed muzejev, ki sem jih do sedaj odkrila sta to zagotovo muzej Pera in muzej Sabanci. Oba muzeja, poleg stalnih zbirk, gostita še občasne razstave, tako sodobne kot starejše umetnosti.
Zgodovini Istanbula pa so posvečene tudi razstave v različnih raziskovalnih inštitutih, ki večinoma gostijo le občasne razstave, vendar imajo ti inštituti tudi dobro založene knjižnice, kjer se najde marsikaj zanimivega o zgodovini mesta. Eden izmed njih je raziskovalni inštitut Univerze Koç na ulici Istiklal.
![]() |
Artamonoff: Fotografije bizantinskega Istanbula, 1930-1947 |