Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš…

….to je bil eden izmed prvih pregovorov, ki sem se jih naučila že v osnovni šoli. Takrat sem se tudi začela učit jezikov: slovenščino, angleščino, nato v srednji šoli še španščino in nemščino….in še latinščino, pa malo francoščine in še katalonščino in malo portugalščine za pokušino. Kljub temu, da sem (večino časa) ostala kar varno v romanski jezikovni skupini, bi težko rekla, da je učenje tujega jezika lahko. Morda je lažje, če poznaš že druge jezike iz iste skupine, saj bo učenje novega zagotovo lažje. Kljub temu, pa to ne pomeni, da se boš novega jezika naučil veliko hitreje. Morda le osnove, kaj več pa ne. Morda ti bo soroden jezik, ki ga že znaš delal preglavice…morda ne tebi osebno, ampak tvojemu učitelju, ki mu kar ne bo uspelo, da bi te naučil drugačne izgovorjave ali nove španske besede, ki ne bi zvenela italijansko ali francosko.
Ampak po določenem času in vloženem trudu smo se vsi naučili vsaj osnovne komunikacije v tujem jeziku. Če zdaj pogledam nazaj se mi zdi, da je bila večina (mojih) profesorjev tujih (in tudi domačega jezika) jezikov dobrih. Na bolj ali manj zanimiv način so nam znali približati snov, pa naj je šlo za učenje novih besed ali slovnico. Danes se učim turško. Zgodba je drugačna. Sem ena izmed redkih Slovencev, ki se učijo ta jezik, zato pouk skoraj v celoti poteka v turščini, včasih profesor kaj razloži angleško. Moja prva profesorica turščine je bila mojih let ni skoraj ni znala angleško….pa smo se začeli učiti turško po turško. Ne vem, kako nam je uspelo, ampak sem jo razumela, razumela sem, ko mi je kaj razlagala po turško. Morda je imela dobre igralske spretnosti ali pa sem jaz imela dober turško angleški slovar. Zagotovo pa sva imeli obe veliko potrpljenja in sva radi opravljali vsaka svoje delo, čeprav ni bilo vedno lahko.
Danes znam že kar nekaj turško, čeprav bo pot še dolga. Do sedaj se jezika učim približno 6 mesecev in bom zaključila stopnjo B1. Ne vem, kako sem prišla do nje, saj se mi zdi, da sem na stopnji B1 znala precej več angleško in špansko. Morda je razlog v sistemu poučevanja. Sistem je na začetku zahteval precej dela s strani učenca, saj smo bili dobesedno vrženi v turško morje in smo morali splavati…s slovarjem. Veliko profesorjev ni znalo angleško ali pa je niso smeli oz. želeli uporabljati. Imela sem srečo, da sem se jezika začela učit v Turčiji, saj sem se znašla v veliko situacijah, ko sem se bila prisiljena sporazumevati v turščini. Kljub velikemu številu turistov, ki vsako leto obiščejo Istanbul, veliko Turkov še danes ne razume ali govori angleško – tudi tistih ne, ki vsak dan delajo s tujci.
Danes razumem zakaj je temu tako. Morda je za to kriv sistem – šolski ali sistem poučevanja. Zdi se, da turški šolski sistem temelji na generalnih državnih izpitih. Idejo, ki stoji za temi izpiti bi lahko primerjali z našo maturo in eksternim preverjanjem znanja v osnovni šoli, medtem ko je izpit zasnovan popolnoma drugače. Velika večina nalog je sestavljena iz vprašanja s tremi ali štirimi možnimi odgovori, kjer je bistveno pazljivo in pravilno branje vprašanja. Taka vprašanja so pogosta tudi pri preverjanju znanja tujega jezika, pri čemer je sposobnost govornega sporazumevanja lahko tudi popolnoma zanemarjena. Poleg tega, da so taki izpiti, ki služijo kot kriterij za vpis v srednjo šolo in na fakulteto, na prvi pogled dokaj absurdni, so tudi zelo dragi. Priprave na take izpite traja celo leto in se je (čeprav je neobvezna) udeleži večina učencev in bodočih študentov. Osnovnošolci obiskujejo dodatne priprave za izpite vsaj 2 leti preden zaključijo osnovno šolanje, srednješolci pa se v letu po končani srednji šoli posvetijo le temu. Študiju za izpite iz matematike, turščine, zgodovine, angleščine, ipd. Kljub temu, da se večina bodočih študentov uči angleščine še eno dodatno leto (po zaključeni SŠ), je večina na koncu ne govori, morda celo ne razume naravnega govorca angleščine. 
Na žalost je tudi moj tečaj turškega jezika prilagojen temu sistemu…in veliko profesorjev ne pozna drugih aktivnosti, kot tiste iz knjige. Pouk zato poteka po sistemu: slovnično pravilo – besedilo – vprašanja. Na žalost večine tujih študentov, ki se želimo naučiti jezika, da bi ga lahko uporabljali vsak dan – na delovnem mestu ali za namen študija- so vprašanja v naši (sveti) knjigi podobna tistim, ki se pojavljajo v prej omenjenih državnih izpitih. Na večino vprašanj o prebranem besedilu lahko odgovorim celo, brez da bi razumela besedilo, saj se ista besedna zveza pojavi v besedilu in vprašanju. Pozorni moramo torej biti le na to, ali je glagol zanikan ali ne…in ali je določen podatek dejansko naveden v danem besedilu ali ne. Tudi slovnične naloge, ki ponavadi sledijo vprašanjem, ne pripomorejo veliko k utrjevanju nove snovi. Le redko presežejo prvo fazo učenja novega slovničnega pravila – učenje nove oblike. Učenec tako ne rabi razmišljati kateri glagolski čas bo uporabil in zakaj, saj me možnost le ena (morda dve). Paziti mora le, da uporabi novo obliko, ji doda končnico za osebo ali medpono, ki služi kot nikalnica.
Tak način poučevanja me spomin na tisto staro podobo učitelja, ki pride v šolo le s kredo in knjigo. Knjigo odpre na strani, kjer je dan prej zaključil in nadaljuje…učenci s(pi)ledijo. In na koncu tečaja se naučijo, ampak le za izpit, za življenje se šele takrat, ko bo čas…ali ko bomo prisiljeni v to. Ne kaže, da se bo sistem kaj spremenil, upam pa, da so bolj aktivni in kreativni učitelji že v sosednji učilnici….
****************

Sama sem se učila turščino le preko angleščine, ker slovenskih materialov ni ravno veliko, bo kmalu tu moj blog za učenje turščine: http://turscina.wordpress.com/ . Dokler je še prazen, pa se kakšne nove besede lahko naučite tudi tukaj.
( function() { if (window.CHITIKA === undefined) { window.CHITIKA = { ‘units’ : [] }; }; var unit = { ‘publisher’ : “turkinja”, ‘width’ : 430, ‘height’ : 90, ‘type’ : “mpu”, ‘sid’ : “Chitika Default”, ‘color_site_link’ : “A69DCC”, ‘color_title’ : “A69DCC”, ‘color_border’ : “FFFFFF”, ‘color_text’ : “000000”, ‘color_bg’ : “FFFFFF” }; var placement_id = window.CHITIKA.units.length; window.CHITIKA.units.push(unit); document.write(‘

‘); var s = document.createElement(‘script’); s.type = ‘text/javascript’; s.src = ‘http://scripts.chitika.net/getads.js’; try { document.getElementsByTagName(‘head’)[0].appendChild(s); } catch(e) { document.write(s.outerHTML); } }());

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.